MATURANTSKI PLES
Je sedaj resnično že konec vsega?
V vrsti smo stali tam levo od odra in čakali, da bo poklicano naše ime. Besed napovednika nismo slišali. Le pompozna glasba in glas misli, ki nam je pravil, da gre tokrat zares, sta nam odzvanjala v glavi.
Med petjem maturantske himne so se v mislih mnogih maturantov porajala najrazličnejša vprašanja. Od tistih, ki pričakujejo odgovor o prehitrem koncu naših maturantskih let pa do tistih, na katera si nismo znali odgovoriti. Smo rasli? Smo naredili iz sebe dovolj? Česa smo se naučili za življenje in kaj je srednješolsko življenje naučilo nas? Koliko nasvetov in naukov je ostalo v nas samih? Smo stkali trdne vezi? Je sedaj resnično že konec vsega tega?
V tem s čustvi nabitim večerom, ko se je utrnila marsikatera solza, smo našli odgovore. »Škofijska« nam je posredovala nauke, nas naučila življenja, profesorji so nas opremili z znanjem, s sošolci in prijatelji smo ustvarili obilo nepozabnih spominov, trenutkov smeha, joka, trepetanja pred ocenami in neizmernega veselja. In vse to smo delili drug z drugim ter se vedno držali načela :»Vsi za enega, eden za vse.« Na srečo so pred nami še štirje meseci sedenja za šolskimi klopmi in se nam še ni treba dokončno posloviti. Vsi pa smo prepričani, da smo opremljeni s popolno popotnico za življenje. Maturantski ples bo v naših knjigah spominov zapisan z velikimi črkami kot še en izmed nepozabnih spominov srednješolskih let.
Klara Kavčič
