Zadnji dan meseca septembra je v sklopu šolskih aktivnosti potekal naš prvi športni dan. Odvijal pa se je drugače, kot smo bili navajeni iz prakse prejšnjih let: v duhu gradnje miru, ki je v današnjih časih še kako iskan in željan. V ta namen se je večina razredov odpravila po Poti miru (pomnikih prve svetovne vojne), ki poteka od Alp vse do Jadrana. Razredi prvih letnikov so se v spremstvu profesorjev povzpeli skozi kaverne na Skalnico (Sveto Goro), drugi letnik je osvojil Sabotin, tretji pa Jelenk nad Kanalom. Maturanti so si privoščili krožno pot s pogledom na slovensko morje od Strunjana do Fiese in Portoroža ter po Parenzani nazaj v Strunjan.


Tretjeletniki smo šli z avtobusom do Deskel in se nato povzpeli na Jelenk po učni poti. Profesor Simonič nam je predstavil dogajanje med prvo svetovno vojno na tistem območju. Sonce nas je spremljalo skoraj ves čas, na poti nazaj pa smo se ustavili v neaktivnem kamnolomu, kjer so nam zaposleni v podjetju Alpacem postregli z okusnimi rogljički in sokom ter nam razložili postopek pridobivanja cementa.


Nekateri dijaki smo na koncu poti ob pomnikih prve vojne napisali svoje poslanice miru.
– Medsebojni mir si lahko podarimo tudi med sabo s spodbudno besedo in pozdravom.
– Mir združuje ljudi in gradi medsebojne odnose.
– Šele ko nam je mir odvzet, se zavemo, kaj vse nam podarja. Veliko ljudi si zakriva oči pred tem, v koliko državah je ljudem življenje brez miru edina resnica, v kateri bivajo. Trudimo se za mir!
– Spoštuj bližnjega, pomagaj mu in ga podpiraj ter ga sprejmi takšnega, kakršen je
– Ne zamerimo si ob vsaki priložnosti, temveč odpuščajmo.
– Mir je najbolj pomemben za urejeno in dobro delujočo družbo.
– Razlike med nami ustvarjajo prepade, če jih ne sprejmemo.
– V srcu nosimo notranji mir in spoštujmo druge!
– Če želimo mir, moramo za to nekaj storiti sami.
– Če hočemo mir, moramo ustvarjati mir.
– Potrpežljivost, odpuščanje in veselje ob drugih so ključni za svetovni mir.
Jure Peršolja, Zala Likar, Anja Kariž, 3. a