Bor Berce, nekdanji dijak – bodoči profesor, en teden med nami
Bor Berce, dijaki smo vas gostili v razredih, ko ste kot študent opazovali ure pouka. Prosim vas, da se nam na kratko predstavite.
Obiskujem fakulteto v Mariboru. Trenutno sem študent prvega letnika druge stopnje, dvopredmetna pedagoška smer, poučevanje angleščine in zgodovine. Tudi sam sem med letoma 2015 in 2019 obiskoval Škofijsko gimnazijo Vipava.
V kakšnem spominu ohranjate dijaška leta na ŠGV?
Na gimnaziji mi je bilo enkratno. Bil sem v odličnem razredu, ki še dandanes »živi«. Večkrat se namreč dobimo in skupaj poklepetamo. V najlepšem spominu ohranjam duhovne vikende, saj smo se na njih z razredom res dobro povezali, se zabavali, družili …
Kateri predmet vam je bil na gimnaziji nabolj in kateri najmanj pri srcu?
Najljubši predmet mi je bil športna vzgoja, še posebno ob tistih priložnostih, ko smo igrali nogomet. Nad ostalimi predmeti pa se nisem nikdar pritoževal. Vsi so mi bili zanimivi. Mogoče nad filozofijo nisem bil ravno navdušen, ker ni moj predmet zanimanja.
Ste se morda potem za smer študija odločili v času šolanja na ŠGV?
Po naravi sem bolj praktičen tip človeka. Za študij sem se odločil na osnovi predmetov, ki mi ležijo. Ne morem prav pritrditi, da sem se za smer študija odločil ravno na gimnaziji. Lahko pa zagotovo potrdim, da mi je ŠGV prinesla kvalitetno in široko podlago, ker je vsak profesor ali profesorica odlično podajal (podajala) učno snov pri predmetu. Videlo se jim je, da to delajo iz ljubezni do predmeta.
Kako ste zadovoljni s študijem na fakulteti?
Fakulteta je več kot odlična. Všeč sta mi štajerska sproščenost in gostoljubnost, profesorji pa so zelo odprti, kar omogoča prednost, da jih skozi študij osebno spoznaš. Z njimi se lahko lepo povežeš. Vedno so dosegljivi za katerakoli vprašanja. Zelo mi je všeč, da nas angleščino poučujejo profesorji in profesorice iz tujine: iz ZDA, Kanade in Škotske. Zelo lepo je, da sebi tuj jezik osvojiš s pomočjo nekoga, ki mu je angleščina materni jezik. Ta občutek je veliko pristnejši. Edini minus, ki ga vidim v času mojega študija, je razdalja. Maribor ni ravno blizu mojega domačega okolja. Vendar kljub temu ne obžalujem svoje odločitve. Zadovoljen sem, da sem tu, kjer sem.
Kakšno je vaše sedanje mnenje o pouku na ŠGV, ko ste po vseh teh letih nabrali kopico novega znanja?
Zdaj se počutim precej domače v odnosu do profesorjev. Določene stvari so se precej spremenile. S tem »precej« mislim na uporabo tehnologije. Zdaj vidim več različnih možnosti podajanja snovi, ki se močno navezujejo tudi na značaj profesorja oz. profesorice. Poleg tega pa sem šele zdaj prepoznal uporabnost nekaterih predmetov, ki sem jih kdaj imel za odvečne.
Kakšen nasvet imate za nas dijake in dijakinje, ki se odločamo za nadaljnji študij?
Če si se odločil/-a za gimnazijo, je dejstvo, da boš odšel ali odšla naprej študirat. Študij je stvar, ki jo spoznavaš sproti. Nobena študijska smer, ki si jo izbereš, ni dokončna. Izberite predmete, v katerih ste dobri.
Kako ste doživljali ure s čisto novega zornega kota: niti kot dijak niti še kot profesor? Ste razmišljali, kako bi vi sami predstavili neko snov?
Doživetje je bilo nostalgično. Spoznal sem drugo plat, ki mi je bila kot dijaku nevidna. Največ sem se naučil ob sprehodih do razredov, saj so profesorji z veseljem odgovarjali na moja vprašanja. Na samem začetku moje »profesorske« poti bi težko komentiral delo nekoga, ki to opravlja že večino svojega življenja. Najprej bi rad sam izkusil, kako je biti v vlogi profesorja, in šele takrat ocenil, kaj in kako se da narediti drugače.
Bor Berce, najlepša hvala za zanimiv pogovor!
Jure Peršolja, 3. a
