Poskušal bom zapisati par občutkov, ki se ponavljajo skozi obdobje samoizolacije. Vsak dan, ko se zjutraj zbudim, pogledam na telefon in upam, da je napočil dan, ko bo po vseh spletnih portalih na veliko pisalo »Krivulja obolelih s korona virusom pada«, ampak se zavedam nastale situacije in bolečih besed »smo šele na začetku«.
Najbrž ne občutim samo jaz stiske in žalosti, ki je nastala v zadnjih dneh, ampak očitno ljudi, ki se brezbrižno sprehajajo po mestih, v turističnih krajih, ne briga za starejše ljudi, ki so v tem obdobju najbolj izpostavljeni obolenju. Tudi sam imam dve stari mami in starega očeta in naj povem, da jih imam neizmerno rad in jih nočem izgubiti zaradi ljudi, ki kršijo pravila oz. nasvete, ki jih vlada izda z namenom, da se ne ponovi isti scenarij kot v Italiji. Zavedam pa se, da niso samo starejši ljudje nagnjeni k obolenju. Vsi smo v nevarnosti, še posebej ljudje z dihalnimi problemi, vključno z mano.
Zato srčno naprošam vse ljudi, kolikor se le da: Ne hodite ven, če to ni res nujno. Umivajte si roke in uporabljajte razkužilo. Če pa je odhod iz hiše res nujen, svetujem uporabo zaščitnih rokavic in mask.
Zato, držimo skupaj, potrpimo teh nekaj tednov in upajmo na izboljšanje. Ker pa smo v letu 2020 in je tehnologija zelo napredovala, lahko uporabimo tako imenovan video klic preko različnih aplikacij na telefonu, s tem se lahko vidimo in slišimo s svojo družino, prijatelji, bližnjimi …
Ostanimo zdravi!
Jakob Grum
