Škofijska gimnazija Vipava je konec novembra z enotedenskim obiskom latvijske gimnazije v kraju Gulbene v Latviji pričela dvoletno sodelovanje v okviru projekta Erasmus+, poimenovanega TEAM (Together Everyone Achieves More).
V projektu poleg vipavske in latvijske gimnazije sodelujejo še gimnazije iz južne Italije, Češke, Španije in Portugalske. Osrednji namen projekta je izmenjava t. i. dobrih praks med šolami, pri čemer tokratna gostiteljica, latvijska šola, izstopa po ohranjanju kulturne dediščine: ima zelo uspešno folklorno skupino in več pevskih zasedb (zborov in skupin). Na šoli uspešno deluje tudi dijaška skupnost, učiteljska ekipa pa je med seboj usklajena in dodobra navajena na mednarodne izmenjave in projekte. V bližnjem mestu je podjetniški inkubator, ki med drugim podpira tudi podjetništvo na srednješolski ravni.
V letošnjem letu Latvija praznuje stoletnico samostojnosti; povsod so prižgane svečke v barvah latvijske zastave, tudi posamezniki nosijo na oblekah latvijske simbole.
Vipavsko šolo je v zelo mrzli Latviji zastopalo sedem članov: dve profesorici, štiri dijakinje in dijak. Prav zanimivi so njihovi odzivi.
O Latviji in Latvijcih
Nekje na severu, natančneje v mestecu Gulbene, se način življenja zelo razlikuje od našega. Lahko bi rekli, da je vse mrzlo, počasno in umirjeno, kljub temu pa so ljudje topli in prijazni ter obožujejo petje in ples. Verjetno nikjer drugje ne bomo srečali ljudi, ki bi bili na svojo kulturo, glasbo, folkloro in ples tako ponosni /…/ Ko je letalo pristajalo, sem najprej opazila gozd. Med hišami, cestami, povsod so bili temnozeleni iglavci. Naslednje, kar me je presenetilo, je bila ravna pokrajina, brez ene same vzpetine. Cesta, po kateri smo se vozili do Gulbene, je bila skoraj popolnoma ravna, pokrajina pa povsod enako valovita, bela in temno zelena. (Nika)
Latvija je izjemna država in prav tako so izjemni njeni prebivalci. Tudi moja gostiteljica in njeni starši niso bili izjema. Kljub skromnosti so njihova velika srca polna dobrote in veselja do vsega, kar jim je ponujeno. (Andreja)
O gostiteljih
Latvijka, pri kateri sem stanovala, je bila zelo dobra gostiteljica. Čeprav sva imeli sprva nekaj težav s sporazumevanjem, sva se kmalu navadili na polomljeno angleščino. Njene mame ni bilo doma, oče pa ni znal angleško, zato se je zdelo, da sva v hiši sami. Tudi kuhali sva sami in se pri tem zelo zabavali. (Nika)
Teden, ki sem ga preživela na izmenjavi v Latviji, mi bo zagotovo ostal v lepem spominu, predvsem zaradi čudovite gostiteljice in odlične družbe. Moja gostiteljica je bilo dekle po imenu Megija, ki ima tako kot jaz 16 let. Že pred izmenjavo sva se veliko pogovarjali in se zelo dobro spoznali ter postali prijateljici. Najino prijateljstvo pa se je med samo izmenjavo le še utrdilo. Obe pa sva bili zelo presenečeni, da nama angleški jezik ni povzročal večjih težav. Nekaj več problemov pa sem imela pri sporazumevanju z njenimi starši, saj nista govorila angleško, zato je bila Megija večinoma v vlogi prevajalke. Sicer pa sta bila tudi starša izredno prijazna in mi poskušala narediti teden v Latviji najboljši, kar je bilo mogoče. (Kaja)
O hrani
Hrana v njihovi šoli je precej drugačna od naše, na voljo imajo več jedi, ki po mojem mnenju niso tako dobre kakor naše malice. (: (Andreja)
Hrana mi je bila všeč, presenetilo me je, da skoraj vse tradicionalne sladice vključujejo jagodičevje in neke vrste smetano ali kremo. Značilen je temen ržen kruh, ki pa mi ni bil všeč, zelo okusne pa so mi bile glavne jedi. (Nika)
Seveda pa smo lahko čez teden poleg novih doživetij preizkusili tudi nove jedi, kar je bilo pravzaprav tudi veliko doživetje. Po mojem mnenju je večina jedi precej drugačna od slovenskih. (Kaja)
O izmenjavi sami
Ker pa je bistvo vsake izmenjave druženje in medkulturno povezovanje, sem vesela, da so se nam na izmenjavi pridružili tudi dijaki iz Španije, Italije in Češke, ki so v celoten teden vnesli mnogo pozitivne energije in seveda tudi pridih tuje kulture. Lahko bi rekla, da smo se med seboj zelo razlikovali, saj so bili španski in italijanski dijaki bolj zadržani in manj komunikativni, češki dijaki so bili zelo preprosti in prijazni, slovenski dijaki pa smo izpadli kot najbolj nori in glasni. Skupaj pa smo vsi tvorili sestavljanko, ki brez enega koščka ne bi bila popolna. In prav to je pri izmenjavah najboljše, saj lahko v enem tednu spoznamo ogromno različnih ljudi in kultur. Izmenjavo v Latviji pa bi na lestvici od 1 do 10 ocenila z 10, saj sem izjemno uživala, predvsem pa sem hvaležna, da sem imela možnost spoznati toliko različnih ljudi, splesti toliko prijateljskih vezi in seveda, da sem imela možnost obiskati Latvijo, ki je drugače verjetno ne bi nikoli obiskala. (Kaja)
Vsak narod je k programu prispeval nekaj, brez česar naš teden ne bi bil tako zanimiv, kot je bil. Španci so med nas prinesli veliko smeha, Italijani zabave ob plesu, Čehi dobro hrano in Latvijci gostoljubje. V petek se je bilo težko posloviti od njih, a prav vse ima svoj konec, in ko se nekaj konča, se začne neka nova izkušnja in ta je bila naše potovanje do Rige, glavnega mesta Latvije. (Andreja)
Martina Podbersič Smrdel,
koordinatorka projekta