V zadnjih letih opažamo zares bogato ponudbo kvalitetnih izobraževanj in usposabljanj na temo trajnostnega razvoja, okoljske vzgoje in aktivnega državljanstva, kar jasno ponazarja nujo po ozaveščanju teh problematik tako med učitelji kot tudi med širšo populacijo.
V zadnjem tednu novembra sva se profesorici sociologije in kemije v okviru projekta »Gradimo šolo prihodnosti« udeležili strukturiranega tečaja z naslovom »Okoljska vzgoja – učenje in delovanje za boljšo prihodnost«. Izobraževanje je potekalo od 24. do 29. novembra 2025 v mestu San Cristóbal de La Laguna na španskem otoku Tenerife. Rdeča nit vseh dni izobraževanja je bilo ozaveščanje udeležencev o pomenu izobraževanja za trajnostni razvoj. Voditelja tečaja sta bila ga. Arula Montilla in g. Dominic Kauffman.
Vseh udeležencev je bilo okoli 30, prišli smo iz različnih delov Evrope: Nemčije, Češke, Poljske, Madžarske, Estonije, Hrvaške, Italije, Francije, Malte – ter štiri udeleženke iz Slovenije.
V ponedeljek, 24. novembra, smo se po uvodnih spoznavnih aktivnostih razdelili v dve manjši skupini. Sledile so podrobnejše predstavitve udeležencev ter naših šol oz. ustanov. Podelili smo si razmišljanja o tem, s kakšnim namenom in pričakovanji smo prišli na to izobraževanje, voditeljica pa nas je natančneje seznanila s programom. Prvi dan tečaja smo se posvetili predvsem razmišljanju o vlogi, ki jo ima izobraževanje pri okoljski ozaveščenosti in varovanju narave. V poznopopoldanskem času smo šli na vodeni ogled mesta San Cristóbal in spoznali njegove glavne kulturne, zgodovinske in druge znamenitosti.
V torek, 25. novembra, smo se najprej posvetili razvoju in pomenu ekologije ter okoljske vzgoje. Spoznali smo prvine teorije o sistemskem razmišljanju, kjer pojave obravnavamo kot dele povezanega sistema, ne kot ločene elemente. Pogovarjali smo se o ekosistemih, ki delujejo kot zapleteni sistemi medsebojnih povezav med živimi bitji, okoljem in človekom; ter kako nujno je razumeti in upoštevati vplive človekovih dejavnosti na ravnovesje v naravi. Spoznali smo tudi permakulturni pristop k načrtovanju trajnostnih kmetijskih sistemov. Ta temelji na sodelovanju z naravo, varovanju virov in dolgoročni rodovitnosti tal, saj upošteva odnose med rastlinami, živalmi, tlemi, vodo in človekom. Nadalje smo izpeljali praktično delavnico izdelave naravnega mila iz odpadnih olj in s tem še utrdili razumevanje pomena recikliranja.
Sreda, 26. novembra, je bila v celoti namenjena izobraževalnemu ogledu družinske permakulturne posesti Finca el Encuentro v mestu Puerto de la Cruz. Z neposredno izkušnjo v naravnem okolju smo se lahko prepričali, da trajnostni način življenja in delovanja ni le mogoč, temveč nujen za dobrobit in preživetje naših ekosistemov in nas samih.
V četrtek, 27. novembra, smo spoznavali avtentični gozd Agua Garcia Forest, ki je eden izmed zadnjih gozdov lovorjevca na Kanarskih otokih. Spada med ekosisteme z največjo endemično biotsko raznovrstnostjo. Z voditeljem Dominicom smo spoznali različne metode in predvsem bogastvo prednosti učenja na prostem. Praktično nam je prikazal več orodij in konceptov, s katerimi bi lahko svoje šolsko okolje in svoj izobraževalni sistem naredili bolj trajnostna in regenerativna, npr. metode STEAM (science, technology, engineering, art and mathematics), ki učence in dijake učijo inovativnosti in kritičnega razmišljanja pri reševanju realnih problemov.
V petek, 28. novembra, smo v kombinaciji razmišljanj, dela po skupinah in podajanja predstavitev zaključili teoretični del izobraževanja. Posvetili smo se predvsem izzivu, kako zasnovati praktične dejavnosti za vzpodbujanje večje trajnosti šol in skupnosti. Predstavljena nam je bila obilica pristopov in konkretnih idej – od recikliranja, zmanjšanja količine plastike ter odpadkov v šolah, vplivanja na lastni ekološki odtis, kako vključiti učence oz. dijake v tematiko trajnosti in varovanja okolja ter pri njih razvijati občutek odgovornosti do narave in prihodnosti.
Zadnji dan tečaja je bila sobota, 30. november, v celoti posvečena izobraževalni ekskurziji v nacionalni park El Teide. Predstavili so nam severni del otoka, ki se od južnega zelo razlikuje po pokrajini, rastju in podnebju, ter nas seznanili z geografskimi značilnostmi narodnega parka in vulkanskim delovanjem v preteklosti. Opazovali smo lahko posledice izjemno obsežnega požara izpred dveh let, razgibano in spreminjajočo se pokrajino – dvignili smo se do nadmorske višine 2300 metrov in se precej približali najvišji gori Španije, vulkanu El Teide.
V celoti gledano je bil tečaj zelo dobro zasnovan in izpeljan. Udeleženci smo gotovo dobili mnogo širši in osvežen pogled na problematiko izkoriščanja narave in onesnaževanja. Vsak izmed nas, učitelj pa še toliko bolj, se mora zavedati, da je izobraževanje ključni dejavnik pri tem, kako se državljani povezujemo z okoljem in kako v zvezi z njim delujemo. Ozaveščenost, pobuda in dejavno delovanje učiteljev in učencev lahko predstavljajo temelje za boljšo prihodnost.
Med tečajem sva pridobili dodatna znanja o kompleksnih dejavnikih, ki poganjajo podnebne spremembe, ter o njihovih vplivih na kvaliteto, kulturo, varnost in blaginjo našega življenja ter življenja prihodnjih generacij. Spoznali sva precej primerov dobrih praks, marsikatero nameravava vključiti v svoje delo z dijaki.
Jana Grohar in Martina Smrdel
