Med 30. junijem in 5. julijem 2025 sem se v Dublinu udeležil mednarodnega izobraževanja z naslovom »Teaching for a Sustainable World: Climate Change and global Citizenship« -»Poučevanje za trajnostni svet: Podnebne spremembe in globalno državljanstvo«. Izobraževanja sem se udeležil, da bi bolje spoznal tematiko podnebnih sprememb, komuniciral z učitelji iz tujine in spoznal Dublin ter deželo Sv. Patrika, Keltov in Vikingov.
Izobraževanje je potekalo v stavbi učiteljske akademije Europass blizu stare cerkve v prijetni zeleni četrti. Na akademiji je bilo okrog 50 učiteljev iz vse Evrope, a samo jaz sem bil iz Slovenije. V skupini nas je bilo 19 učiteljev iz srednjih in osnovnih šol ter iz različnih držav: Hrvati, Grki, Ciprčani, Španci, Nemci in Nizozemci. Izobraževanje je potekalo vsak dan do 14. ure, popoldne pa smo imeli prosto za ogled zanimivosti Dublina in okolice, pri čemer so udeleženci lahko obiskali tudi kratek tečaj irskih plesov. Med drugim smo si ogledali ruševine starega irskega samostana in zapore, kamor so v 19. stoletju angleške oblasti zapirale uporne Irce, da bi jim vzele nacionalno identiteto. Posebej zanimiv se mi je zdel uvodni dan: po pouku smo imeli predstavitev značilnih jedi iz držav, iz katerih smo prišli – vsak je namreč prinesel neko tipično jed.
Osrednja tema izobraževanja so bile podnebne spremembe, predstavljene kot naravni pojav in kot posledica človekovega ravnanja. Poseben poudarek je bil namenjen razumevanju, kako človeške dejavnosti (industrija, promet, potrošnja in način življenja) pospešujejo procese, ki imajo dolgoročne posledice za okolje in družbo.
Veliko pozornosti smo namenili tudi globalizaciji, njenim pozitivnim in negativnim učinkom. Spoznali smo, da globalni sistem pogosto temelji na ekonomskih interesih, ki vodijo v sistemsko uničevanje okolja. Pomembno spoznanje izobraževanja je bilo, da sistema ne moremo popraviti zgolj z »zdravljenjem simptomov«, kot je na primer zmanjševanje onesnaževanja s plastiko, če se hkrati ne lotimo temeljnih vzrokov –prekomerne potrošnje in neodgovornega ekonomskega modela.
Posebej pretresljiva je bila obravnava modne industrije, kjer smo se seznanili z njenimi skritimi negativnimi ozadji: izkoriščanjem delovne sile, onesnaževanjem voda, ogromnimi količinami odpadkov in kratko življenjsko dobo poceni oblačil.
Dotaknili smo se tudi vsakdanjih tem, kot so prevozna sredstva in prehrana. Razpravljali smo o vplivu uporabe avtomobila v primerjavi z javnim prevozom ter o paradoksu sodobne prehrane – zakaj kupujemo hrano iz Južne Afrike in Kitajske, medtem ko vse manj posegamo po lokalno pridelani hrani.
Pomemben del izobraževanja je bil tudi terenski obisk bivše toplarne, ki danes deluje kot tovarna za reciklažo. Ta problematika je bila predstavljena kot primer dobre prakse in dokaz, da so pozitivne sistemske spremembe možne, če obstaja vizija. Tudi nekateri učitelji so predstavili primere dobrih praks, ki so jih izvedli na svojih šolah. Posebej zanimiva je bila predstavitev profesorja biologije iz Nizozemske, ki je skupaj z vodstvom šole nekdaj pusto, betonsko okolico šole postopoma preoblikoval v zelene površine z manjšimi parki, prijetnimi kotički za druženje v odmorih ter urejenimi parkirišči za kolesa dijakov.
Izobraževanje v Dublinu mi je prineslo veliko novega znanja, razmislekov in vprašanj, predvsem pa širši pogled na lastno vlogo v globalnem svetu. Okrepilo je zavedanje, da globalno državljanstvo ni abstrakten pojem, temveč vsakodnevna odgovornost.
Jernej Vidmar Bašin
