V sredo 2. novembra, smo se v okviru Jesenskih delavnic za osnovnošolce na Škofijski gimnaziji Vipava v novinarski delavnici odpravile (bile smo sama dekleta) po Vipavi. Želele smo izmeriti utrip kraja, zato smo povprašale nekaj ljudi z različnimi »vlogami«, kako doživljajo Vipavo: kaj jim je posebej všeč, kaj jih morda moti in kakšnih izboljšav si želijo. Čeprav je število vprašanih zaradi časovnih omejitev vzorčno, lahko potrdimo, da je iz odgovorov utrip (vsaj približno) razviden.
Igor Ukmar, lastnik in vodja podjetja Avto Ukmar
Gospodu Ukmarju je v Vipavi vse všeč. Zanj je to zelo lep kraj, v njem je doma, zato ga ne bi zamenjal za nobenega na svetu – čeprav je na potovanjih videl marsikaterega.
V Vipavi niti ni stvari, ki bi ga zelo motile. Prepričan je, da je počutje v kraju odvisno predvsem od posameznika, od tega, kako si sam uredi okolje. Nikoli ne smeš pričakovati, da ti bo nekdo drug postlal za življenje. Sam si moraš pomagati po svojih močeh in sodelovati z drugimi, da se kaj izboljša, nikakor pa le kritizirati. Sicer pa mora človek vsak dan hrepeneti po lepšem.
Vipava se mu zdi v primerjavi z ostalimi slovenskimi kraji kar urejena, veliko stvari se je izboljšalo.
Judita Leban, pomočnica ravnateljice Otroškega vrtca Ajdovščina za Vipavo in njene oddelke
Gospa Leban nam je povedala, da je kolektivu vzgojiteljic Vipava zelo všeč, še posebno, ker je umirjen, varen kraj brez vandalizma in prebivalci so zelo kulturni ljudje. Vzgojiteljice in otroci se med Vipavci na sprehodih počutijo prijetno in sprejeto. Všeč jim je arhitektura in nasploh videz kraja ter vse zelene površine, ki jih »slovenske Benetke« ponujajo. Tako otroci kot vzgojiteljice imajo radi povezovanje z okoljem, spoznavanje poklicev, ki ga omogočijo domači podjetniki in ustanove, ter sodelovanje s Ciriusom in VDC-jem.
Pogrešajo le parkirna mesta, starši otrok pa omenjajo večja igrala oz. več igral, na katerih bi se otroci igrali tudi popoldne. V Vipavo se namreč priseljujejo nove družine, tudi iz drugih okolij, in zmanjkuje prostora tako v vrtcu kot na parkirišču pred njim – v prometnih konicah je namreč na javnem parkirišču pred vrtcem, ki ga uporabljajo tudi zaposleni v okolici, težko parkirati, zaradi česar se dogajajo zamude v službe.
Anton Lavrenčič, veterinar v Veterinarski bolnici Vipava
Za gospoda Lavrenčiča je Vipava zelo lep kraj: zelo je zelena in prepletena z vinogradniško tradicijo. Tu so prijazni ljudje in tudi dobre gostilne.
V Vipavi je malo slabih stvari, to, kar ga boli, pa je opažanje, da postajamo ljudje vse bolj nestrpni, celo hudobni. Ampak to ne velja le za Vipavo, temveč za vse slovenske kraje.
Kaj bi bilo dobro izboljšati? Pločniki so urejeni, zdaj je na vrsti še srce Vipave, trg, ki že ima svoj značaj z domačini, ki tam bivajo, vendar ga je potrebno nekoliko prenoviti.
Jurij Rodman, zaposlen v Baru pri Marjanci
Predvsem mu je všeč mirnost, pravi gospod Rodman, pa tudi, da je v kraju »vse pri roki« zaradi kratkih razdalj do vseh storitev.
Težko bi rekel, kaj mu ni všeč. Edino to, da je poleti zelo vroče in bi zato bilo lepo imeti kakšno »plažo« 😊, na splošno pa ni nobene stvari, ki bi ga zelo motila.
Tudi on vidi prihodnjo izboljšavo bivalnih in storitvenih pogojev na trgu (tu je Bar pri Marjanci) v tem, da bi iz centra Vipave umaknili promet bi kraj bolj »zadihal«.
Upokojena gospa, dolgoletna priseljenka v Vipavi
Gospa, ki smo jo srečale na ulici, nam je zaupala, da se kot priseljenka v Vipavi ni čutila sprejeto enakovredno, kot če bi bila tu rojena, kar ji je malo zagrenilo bivanje v kraju.
Želela pa bi si, da bi se možnost dostave obrokov tistim, ki si ne morejo sami kuhati, razširila vsaj na dan ali dva med večdnevnimi prazniki, kakršni so bili ob letošnjem 31. oktobrom in 1. novembrom, saj sta se praznična dneva povezala s predhodnim koncem tedna, ko tudi ni dostave hrane.
Karmen, mlada mamica
Z gospo Karmen smo se pogovarjali ob igralih na vipavskem trgu. Vipava se ji zdi zelo lepa in varna, v njej se najde vsega po malem.
Ko razmišlja o izboljšavah, predlaga prostor za mlade in več dogodkov za mladino.
Goran Kodelja, župan občine Vipava
Vipava mu je zelo všeč že zato, ker je rojen tukaj. Izpostavlja, da ima Vipava nekakšen šarm – prebivalci pravijo, da ima »dušo«. Bivanje v Vipavi doživlja kot zares prijetno.
Za kandidaturo za župana se je odločil prav zato, da bi uredili stvari, ki jih je še potrebno narediti, da bo Vipava še prijetnejša za domačine in zanimivejša za obiskovalce. Težko bi se opredelil, da mu kaj ni všeč. Edino to, da je potrebnega veliko časa za postopke ob vsakem projektu in zato ni mogoče izpeljati dogovorjenih zamisli tako hitro, kot bi si želeli. »Ampak to je potrebno vzeti v zakup,« ugotavlja.
Pri spreminjanju kraja sodeluje že štiri leta. Naredili so že veliko projektov, ne le v Vipavi, ampak v celotni občini. Naslednji projekt, ki se ga veseli, je prenova glavnega trga; asfalt bo zamenjal kamen in trg bo namenjen ljudem, ne več avtomobilom.
Naš splošen vtis je, da je bilo zanimivo videti Vipavo skozi oči njenih prebivalcev in zaposlenih ter odkrivati njihove različne izkušnje. Pretežno pozitivni odgovori kažejo, da imajo kraj radi in da so za dobro počutje pripravljeni marsikaj prispevati. Seveda pa so poleg lepih ulic, pročelij hiš, zelenic, zanimivega dogajanja … na prvem mestu pozorni medsebojni odnosi.
Povprašale, odgovore povzele in fotografirale: Sara Harej, Hana Paljk, Rebeka Koren, Gaja Lozej, Viktorija Lisjak, Veronika Koren in Zora Furlan
