Izmenjave

Izmenjave v šolskem letu 2024/25

Gostovanje dijakov iz Madžarske

Od 11. do 14. maja smo na šoli gostili 11 dijakov iz madžarske Kazinbarcike, njihovega ravnatelja in šolskega duhovnika, ki sta dijake spremljala: v ponedeljek, na prvi uradni dan izmenjave smo jim predstavili cilj skupnega projekta, jih popeljali po šoli in glavnih znamenitostih Vipave, nato pa so dijaki v računalniški učilnici ustvarjali kratke predstavitvene filmčke. Madžarske dijake smo po kosilu odpeljali proti obali: po kratkem sprehodu od Strunjana mimo Fiese do Pirana smo si v mestu ogledali glavne znamenitosti, nato pa so dijaki samostojno raziskovali piranske uličice. Po skupnem torkovem dopoldnevu, ko so dijaki v računalniški učilnici ustvarjali kratke predstavitvene filmčke, so si madžarski gostje popoldne samostojno ogledali slikoviti Vipavski križ, nato pa preživeli športni večer v telovadnici. V sredo dopoldne smo zaključili skupni slovensko-madžarski projekt, pogledali nastale videe in si izmenjali darilca.

Gostovanje dijakov iz Španije

Gostujoči individualni izmenjavi sta se prepletli z gostujočo skupinsko izmenjavo s Španijo, ki je potekala od 7. do 12. aprila. V ponedeljek sta prof. Irena Krapš Vodopivec in Kristina Prosen z dijaki na šoli uradno sprejeli 11 španskih dijakov in 4 profesorje. Predstavili so jim program izmenjave in začeli z oblikovanjem video predstavitev, v naslednjih dneh pa so jih popeljali po poteh slovenske Unesco dediščine, ki je bila krovna tema izmenjave. Na drugi dan izmenjave so se naši in španski dijaki s profesorji odpravili v Ljubljano, kjer so se sprehodili po Plečnikovi poti in imeli prosti čas za kosilo. Nato so se zapeljali še na Bled, kjer so naši dijaki Špancem razkazali Blejsko jezero in jih odpeljali na okusno kremšnito, v prostem času pa so lahko samostojno raziskovali grad in druge bližnje znamenitosti. Naslednji dan so se odpravili na raziskovanje Idrije: sprehodili so se ob Rakah do Kamšta, se drzno spustili v Antonijev rov, popoldne pa je sledil še voden sprehod po mestu po poti “živega srebra”: ogledali so si grad, trg Podrecca, cerkev sv. Barbare, magazin in realko. Dijaki na izmenjavi so za konec projekta odrinili še v Škocjanske jame, kjer so si ogledali ta čudovit naravni spomenik, ki je prvi prišel pod UNESCO dediščino v Sloveniji. Popoldan so preživeli v Piranu, kjer so se na lastne oči prepričali, da ima Slovenija zelo lepo obalo, nato pa v petek predstavili njihove skupne projekte.

Gostovanje dijakov iz Italije

Konec marca 2025 smo v dijaškem domu ŠGV na kratkotrajno mobilnost gostoljubno sprejeli dva italijanska dijaka iz Instituto Canossiano Barbara Melzi, ki se nahaja v mestu Legnano. To sta bila 16-letna Giorgia Merlo in 19-letni Thomas Rossetto, ki sta izrazila željo, da bi rada spoznavala delovanje slovenske katoliške gimnazije, poglabljala svoje znanje angleščine in v prostem času raziskovala lepote naše dežele. Po dogovoru sta v času izmenjave, ki se je odvijala med 31. marcem in 12. aprilom, bivala v sobi skupaj z gostujočimi dijaki. Italijanska dijaka sta v dopoldanskem času obiskovala določene ure pouka na šoli, predvsem ure angleškega in italijanskega jezika, sicer pa na daljavo opravljala obveznosti s svoje matične šole. V času po pouku sta se v dijaškem domu v skladu s svojimi željami udeleževala popoldanskih oz. večernih aktivnosti ter posebnih dogodkov, povabili smo ju na enodnevno šolsko ekskurzijo v Kočevje, zanju organizirali voden ogled Vipave, poskrbeli za bivanje pri družinah za vikend ter ju povabili na glasbeni koncert in na izlet v Trst. V drugem delu bivanja pri nas smo ju priključili k skupinski izmenjavi s Španijo: tako sta imela priložnost obiskati Ljubljano, Bled, idrijo, Škocjan in slovensko obalo ter se podružiti z našimi in tujimi dijaki.

Skupinska izmenjava v Španijo

Skupinska izmenjava v Španijo je v okviru projekta KA1 »Gradimo šolo prihodnosti« potekala februarja 2025, udeležilo pa se je je 11 dijakov 2. in 3. letnika, ki so se skupaj s spremljevalkami prof. Kristino in Ireno odpravili v španski Benidorm: v sončnem mestu so se udeležili projekta, ki je potekal pod geslom “Narava nas uči kulture” in je pri dijakih spodbujal predvsem ozaveščenost o trajnostnem razvoju. Organizirali smo predavanja in delavnice, kjer so dijaki pridobili znanje o biotski raznovrstnosti, ekosistemih na kopnem in v morju ter njihovi soodvisnosti. Poseben poudarek je bil tudi na vplivu turizma, prometa in ribolova na ekosisteme: pretiran ribolov lahko poruši prehranjevalne splete in tako podre ekosistem, zato poznavanje soodvisnosti delovanja teh dveh ekosistemov predstavlja bazo za trajnostni razvoj gospodarstva. Učitelji biologije in ekologije so jim predstavili osnovne koncepte in aktualne raziskave na tem področju.

Dijaki so imeli priložnost za terensko delo, kjer so neposredno opazovali in raziskovali različne ekosisteme na kopnem in v morju. Obiskali so mesto Benidorm in se seznanili z lokalno zgodovino kraja, se odpravili v naravni park Alicante, kjer so se ustavili ob posameznih glavnih atrakcijah in odkrivali zgodovino in lokalne običaje. Udeležili so se pohoda do gradu Santa Barbara, dalje do slikovite četrti Santa Cruz, končna točka pa je bil Museo de las Hogueras, v katerem se nahajajo pripomočki za največji mestni praznik. Priredili so treking v gore in do mesta Guadalest, kjer se nahaja največji vodni rezervoar, obiskali obalna območja, morske rezervate in druge naravne habitate, kjer so lahko opazovali živalske in rastlinske vrste v njihovem naravnem okolju. Poleg naravnih znamenitosti smo dijakom omogočili tudi spoznavanje kulturne dediščine in tradicij Španije ter povezavo med človekom in naravo skozi zgodovino. Tako smo dijakom omogočili celostno izkušnjo, ki je poudarjala pomen sožitja med človekom in naravo ter jih spodbujala k trajnostnemu ravnanju in skrbi za okolje. Daljši prispevek o izmenjavi je za Vipavski glas s pomočjo dijakov in prof. Kristine pripravila prof. Bojana Pižent Kompara.

Spodaj je nekaj vtisov, ki so jih zapisali naši dijaki:

Zelo mi je bila všeč španska družina, ker so me res lepo sprejeli, poleg tega pa so mi ustrezale tudi tedenske aktivnosti. Mogoče me je zmotilo samo to, da smo ves čas zamujali in da je izmenjava trajala samo en teden.

Jaz sem se imela zelo dobro v Španiji. Vse mi je bilo zelo všeč … od programa, družine in nastanitve. Zares sem hvaležna, da sem lahko bila del te izmenjave, in še bolj, da sem se tako super ujela s svojo gostiteljico.

Všeč mi je bila družina, saj so bili vsi zelo prijazni in gostoljubni. Všeč mi je bila tudi destinacija, ker je Benidorm res lep. Slabši se mi je zdel program, ki je bil za moj okus prekratek.

Izmenjava v Benidormu mi bo ostala v lepem spominu. Družina, pri kateri sem bivala, je bila res prijazna in odprta, hitro sem se počutila sprejeto in domače. Tudi program je bil dobro zastavljen: bil je poln zanimivin dejavnosti in izletov. Najbolj mi je bilo všeč, da smo se veliko ukvarjali z ekološkim turizmom in tako na drugačen način spoznavali mesto in okolico. Z nekaterimi udeleženci iz tujine se sicer nismo najbolje ujeli, kar je včasih malo vplivalo na vzdušje v skupini, vseeno pa sem hvaležna za to izkušnjo. Spoznala sem veliko novega, videla čudovit kraj in doživela nekaj, kar mi bo še dolgo ostalo v mislih.

Teoretično in praktično znanje, ki so ga dijaki in profesorji pridobili z udeležbo na izmenjavi, smo v učni proces implementirali na različne načine:

• dijaki so v svojih matičnih razredih za sošolce pripravili predstavitev izmenjave v besedi in sliki.
• profesorica biologije je ob obeležitvi Svetovnega dne vode in zemlje v razredih opozorila na vodo kot na dobrino, s katero moramo ravnati spoštljivo.
• profesorici, ki sta vodili izmenjavo, sta vodstvu po opravljeni izmenjavi podali predlog, da obisk čistilne naprave v Ajdovščini, ki je bil sicer že prej občasno del OIV vsebin za 3. letnike, postane redni del tovrstnih vsebin. Prvič se je izvedel obisk vodarne v Ajdovščini, ki ga bomo prav tako umestili med OIV vsebine.
• dijaki na izmenjavi so kot izziv za podjetniške dneve podali nekaj predlogov, ki se nanašajo na trajnost in recikliranje: kako varčneje porabiti hrano, bolje reciklirati odpadke, kako oblikovati vzdržen sistem ločevanja na šoli.
• Dijaška skupnost že več let pelje projekt »Brez plastičnih lončkov«. Dijaki na izmenjavi so za podkrepitev projekta za dodatno ozaveščanje pripravili infografike z izračunom, koliko plastike dnevno oz. na letni ravni NE uporabimo, ker nimamo plastičnih lončkov. Plakate smo namestili na vidnih mestih po šoli.