Kako je tekla vaša poklicna pot? Moja poklicna pot se je začela v očetovem podjetju pri 12 letih, ko sem mu pomagal pri sečnji in spravilu lesa. Od takrat sem mu pomagal tudi pri bolj administrativnih delih v podjetju (izdaja računov, razpisi ipd.). Kot študent sem poučeval računalniške tečaje in se pozneje zaposlil na spletni agenciji, kjer sem zamenjal več različnih delovnih mest. Nato sem dobil službo na Škofijski gimnaziji Vipava, kjer sem kot učitelj informatike še danes.
Torej ste opravljali tudi drugačne poklice, kot je sedanji … Uh, veliko različnih. Administrator, direktor, podpora uporabnikom, agent v teleprodaji, agent v marketingu, programer, vodja projektov, vodja produkcije. Vsako delo je bilo posebno in me je obogatilo z neprecenljivimi izkušnjami.
Če bi sedaj izbirali svojo poklicno pot, bi izbrali kaj drugega, vas morda zdaj nekaj bolj zanima? Moja poklicna pot je bila včasih lahka, včasih težavna, z veliko uspehi in neuspehi, vendar ne bi želel, da bi bila drugačna, ker me je naredila takega, kot sem, in mi dala neko širino, ki je, če bi šel takoj v učiteljski poklic, verjetno ne bi imel. Še vedno me zanima poučevanje mladih, se pa zadnje čase ukvarjam tudi z usposabljanjem učiteljev.
Kaj vas v življenju poleg poklicnega dela še napolnjuje z veseljem? Trenutno mi je najbolj v veselje moja družina. Vrniti se domov je vedno lepo. Ljubiteljsko pa pojem v pevskem zboru.
Katero je vaše življenjsko vodilo? Življenje ni potica (se pa s pravimi sestavinami lahko marsikaj naredi).
Pogovarjal se je Martin Voje, 1. a