Gorica-Špetr-Čedad
Dijaki 1. letnika smo na svoji ekskurziji lahko občudovali tako lepo pokrajino in arhitekturo kot tudi ustvarjalnost zamejskih Slovencev.
Prva postaja je bil Kulturni center Lojze Bratuš v Gorici, odprt leta 1962. V njem imajo sedež razne organizacije, od skavtov do pevskih zborov… V veliki dvorani nas je nagovorila predsednica centra Franka Žgavec, aktivna in zavedna Slovenka. Predstavili so nam ogromno dejavnosti, ki potekajo v ustanovi, in dobili časopis, ki izhaja v Gorici.
Pot smo nadaljevali proti Špetru. Ogledali smo si Slovenski kulturni center z multimedijskim muzejem in prisluhnili predstavitvi življenja Slovencev v nadiških dolinah in delovanju tamkajšnje slovenske šole.
Pot smo nadaljevali proti Špetru. Ogledali smo si Slovenski kulturni center z multimedijskim muzejem in prisluhnili predstavitvi življenja Slovencev v nadiških dolinah in delovanju tamkajšnje slovenske šole.
Po kratkem vodenem ogledu je sledilo malce prostega časa, ki smo ga izkoristili za kepico sladoleda ali pijačo.
Lana Pizzoni, 1. c in Luka Štrukelj, 1. b
Teharje in Celje
Drugoletniki po stopinjah starejše in novejše zgodovine na Celjskem
Ekskurzijo smo začeli na »grenki noti«, saj je bila naša prva postaja spominski park v Teharjah, kjer je bilo pred svojo smrtjo v času po drugi svetovni vojni zaprtih veliko nasprotnikov komunističnega režima. Prisluhnili smo tudi prof. Sušniku, ki nam je opisal, kako se je njegova družina čisto po naključju rešila grozne usode.
Spominski park smo zapustili precej hitro in se odpravili proti Celju. Najprej smo si ogledali tamkajšnjo opatijsko cerkev sv. Danijela s stransko gotsko kapelo in kipom žalostne Marije.:
Po ogledu cerkve smo imeli nekaj prostega časa za kosilo in ogled prečudovitega Celja. (Osebno lahko priporočam gostišče Koper, osebje je izjemno prijazno.)
Nazadnje smo obiskali pokrajinski muzej, kjer smo poslušali predavanje o življenju Alme Karlin, podrobneje spoznali celjske grofe in si ogledali zanimivo stropno poslikavo. Malce utrujeni, a veseli smo se proti večeru vrnili domov.
Domen Medvešček, 2. a
Trst
Od spominov na tragične dogodke v Rižarni in spoznavanja judovske sinagoge do srečanja z zamejsko stvarnostjo.
Rižarno – nekdanje koncentracijsko taborišče – nam je predstavila prof. Strnadova. Ob vsem, kar smo izvedeli o tem kraju, nas je najbolj presunil pogled na zaporniške celice.
V tržaški sinagogi so si vsi fantje morali nadeti kapice, da so lahko vstopili.
V prostem času so nekateri odšli v McDonalds ali kakšno kavarno, drugi pa raziskovat mesto ali posedet ob morju. Kratko, toda sladko. 🙂
Skupaj z našim vodnikom, g. Ivo Jevnikarjem iz Trsta, smo se nato odpravili na sprehod (dejansko je šlo za daljši pohodJ) na najimenitnejše točke po mestu.
O prizadevanjih zamejskih rojakov smo slišali in se prepričali v njihovih ustanovah: na uredništvu založbe Mladika , v knjižnici, Narodnem domu in novi, imenitni knjigarni.
Ema Batagelj in Flora Hodak, 3. c
Ekskurzija na Obalo za maturante – geografe
Lepota žive in malo manj žive narave v sliki ali: od lepega k najlepšemu
