Spoznanja iz strukturiranega tečaja »Environmental education: learning and acting for a better future« bom uporabila v drugi polovici aprila pri pouku sociologije za maturo in sicer pri poglavju o znanosti. Poglavje o znanosti zajema več podpoglavij in eno od njih je poglavje o ekologiji. V maturitetnem katalogu in v učbeniku so navedene nekatere teoretske smeri, na strukturiranem tečaju na Tenerifu pa sem se seznanila še z novimi.
V učbeniku je večkrat omenjena predvsem trajnost (»delati manj slabo, zmanjšati škodo«), dijake pa želim seznaniti še z modelom krožne ekonomije (proizvedi – uporabi – popravi – recikliraj namesto prejšnjega industrijskega vzemi – proizvedi – zavrzi) in z modelom regenerativne kulture (regenerativno kmetijstvo – obnova prsti; gozdni ekosistemi – povečevanje biodiverzitete; mesta, ki izboljšujejo lokalne ekosisteme.
- paradigma sistemskega razmišljanja oz. razmišljanje v sistemih (razmišljanje, ki upošteva celotne sisteme namesto linearnega razmišljanja. Trije osnovni deli vsakega sistema po D. Meadows so elementi, povezave in namen oz. funkcija sistema. Sistem je VEČ kot le seštevek delov sistema, ima svojo logiko, na podlagi kompleksnosti (zapletenosti) in raznolikosti spodbuja odpornost (rezilientnost).
- model krožne ekonomije
- oblikovanje regenerativnih kultur (Designing Regenerative Cultures), D. C. Wahl. Kako lahko oblikujemo družbe, ki ne samo zmanjšujejo škodo naravi pač pa aktivno obnavljajo naravne in DRUŽBENE sisteme? Kako lahko preidemo iz industrijske kulturne paradigme v ekološko? Ekonomija naj podpira lokalne skupnosti, dolgoročno zdravje ekosistemov in pravičnejšo porazdelitev virov. Regenerativna družba/kultura pa naj bi delovala kot zdrav ekosistem: raznolikost + sodelovanje + kroženje virov + prilagodljivost.
Del naštetega je tudi:
- permakultura
- nenasilna komunikacija
CILJ: Dijaki se seznanijo z novimi predlaganimi paradigmami na področju ekologije in razumejo, da je okoljska paradigma nujno povezana s človekovo kulturo (zamenjava dualnega razmišljanja s sistemskim, divergentnim).
Martina Smrdel, prof. sociologije
