GOSPA MELITA KOŠIR, NOVA RAVNATELJICA NAŠE ŠOLE
Gospa Košir, najprej prosimo, da se nam kratko predstavite: od kod prihajate, kaj ste študirali, kje ste doslej službovali?
Živim v Dobravljah, kjer sva si z možem ustvarila dom. Moje otroštvo sem prva štiri leta preživela v Vipavi, nato pa v Ajdovščini, kjer sem obiskovala osnovno šolo. Srednjo jezikovno šolo sem obiskovala v Novi Gorici, študij pa nadaljevala na Univerzi v Trstu, kjer sem študirala tuje jezike, nemščino in ruščino.Ko sem zaključevala študij jezikov, sem se na vlaku spoznala z živahnimi šolarji in njihovim karizmatičnim učiteljem, ki me je povabil poučevati na njihovo šolo. Radovednost mi ni dala miru in res sem nato naslednjih 12 let poučevala tuje jezike na šoli v Ljubljani, kjer sem opravila dve specializaciji za učitelje in skupaj smo postavili osnovno ter srednjo šolo. Vodila sem aktiv tujih jezikov, kasneje bila tudi pedagoški vodja srednje šole.
Nato sem se preizkusila kot samostojna prevajalka in profesorica jezikov. To je bilo dinamično obdobje, polno lepih, zanimivih srečanj in odličnih poslovnih izkušenj.
Kot prevajalka sem občasno delala tudi za založbo Družina in nekega dne sem dobila povabilo, da bi postala urednica Mavrice. Pripravila sem načrt prenove in bila sprejeta. To delo sem 18 let opravljala z veliko veselja in predanosti. V tem času sem spoznala odlične pisatelje, ilustratorje, pesnike, biologe, teologe, svet medijev, ljudi po Sloveniji, v zamejstvu in po vsem svetu. Res sem hvaležna za to enkratno obdobje, najbolj pa odzivov ljudi, ki so mi povedali, da »so zaradi Mavrice njihovi otroci lepše odraščali in so komaj čakali, da izide nova številka«.
Kako je prišlo do odločitve, da postanete ravnateljica na Škofijski gimnaziji Vipava?
Uživam v delu z mladimi in sodelujem pri njihovem razvoju, hkrati pa sem organizirana, ciljno orientirana in delovna oseba, zato nisem dolgo pomišljala, ko mi je bilo ponujeno mesto ravnateljice.
Kakšen je vaš pogled na šolo, kot bi jo radi vodili – kakšna je vaša vizija naše šole?
Zelo sem hvaležna, da sem sedaj tukaj. Šolo šele spoznavam in občudujem, kako širokopotezno je bila načrtovana in s kakšno ljubeznijo do detajlov zgrajena. Izjemno lep se mi zdi tudi dijaški dom, pogled s ploščadi pred domom na dolino pa veličasten. Menim, da je tale lepotica, srednjeveška Vipava, najlepši srednješolski kampus in ko se sprehodiš med šolo in domom, čez obnovljeni trg, skozi gase, mimo izvirov Vipave, me lepota kraja in prizadevnost domačinov, da bi ohranili jedro, napolni z občudovanjem in veseljem.
Ustanova z mnogoletno tradicijo, kot je Malo semenišče, ki se je potem preobrazilo v Škofijsko gimnazijo Vipava, ima določene vrednote in način delovanja že znan in te vrednote tudi sama postavljam v središče svojega delovanja: pedagoška odličnost, krščanske vrednote, negovanje odnosov, ukoreninjenost v domače okolje, podpora celotne Cerkve.
Vizija ni nikoli volja posameznika, ampak jo vedno začrtajo ljudje skupaj, saj je je plod jasno zastavljenih skupnih ciljev. Naša ekipa, prav vsi na šoli, smo tisti, ki bomo še naprej skupaj ustvarjali vizijo šole. Zato si želim svoje sodelavce najprej čim bolje spoznati, da bomo lahko dobro in pogumno delovali na skupni poti.
Kaj je tisto, kar bi najprej radi uresničili?
Zelo rada bi slišala in spoznala sodelavce, začutila utrip šole, spoznala dijake, okolico šole in dijaškega doma, bližnje občine, posebej pa Vipavo in Ajdovščino, pa tudi širše okolje, v katerega smo kot katoliška gimnazija vpeti. Na podlagi tega bomo lahko dobro zastavili tudi naslednje skupne korake.
Kaj počnete v prostem času, kaj vas najbolj sprosti?
Zelo rada grem v naravo, kjer se polnim v lepoti naše doline in občudujem Božjo domišljijo. Rada se ukvarjam z različnimi športi, zelo rada kuham in vrtnarim, rada se družim s srčnimi ljudmi in zelo imam rada morje, saj me njegova brezmejnost spominja na Lepoto, Resnico in Dobroto, ki so prav tako brezmejni.
Najlepša hvala, da smo vas lahko vsaj nekoliko spoznali, gospa ravnateljica! Želimo vam uspešno ravnateljevanje!
Jure Peršolja, 3. a