Na topel jesenski dan v sredo, 23. 10. 2019, smo se vsi dijaki Škofijske gimnazije Vipava po pouku zbrali na atletskem stadionu in se udeležili (zdaj že tradicionalne) prireditve Škofijska teče. 7,5 kilometrska trasa je potekala od stadiona do vasi Zemono in nazaj – dvakrat. Kljub soncu in vročini, nenavadni za konec oktobra, smo se vsi dobro odrezali. Postavljen je bil tudi nov šolski rekord; Gregor Adamič, Domen Lemut in Maj Ileršič so progo pretekli v pičlih 30 minutah. Poglejmo, kaj sta po prihodu na cilj povedala Gregor in prvouvrščeno dekle Klara Kavčič.
Koliko in kako si se pripravljal na tek Škofijska teče?
Gregor: Vso kondicijo sem dobil na treningih nogometa, sicer sem na ta tek šel bolj »za hec«, ko pa sem ugotovil, da mi kar gre, sem dobro odtekel do konca. Po pravici povedano pa smo mi trije (Maj Ileršič, Domen Lemut) pritekli na cilj skupaj, zato smo vsi zmagovalci.
Klara: Na tek se nisem posebej pripravljala, sem pa aktivna alpinistka in v prostem času kdaj tudi tečem, vendar zase oziroma za sprostitev. Nas pa je prof. Daniel Sušnik dobro pripravljal pri pouku športa.
Kateri del proge se ti je zdel najtežji?
Gregor: V drugem krogu na klancu v Zemonu sem doživel prvi zid, potem pa še enega pri kapelici na Vrhpolju, drugače pa je bilo kar lahko.
Klara: Krog sem že večkrat pretekla, tako da ga imam že precej v glavi. Najtežji mi je del, ko tečeš proti pokopališču, ne vem zakaj. Mogoče zato, ker je lani pihala burja in jo je bilo tam najbolj občutiti.
Ali se ti zdi Škofijska teče dobra izkušnja?
Gregor: Zagotovo je boljše kot dve uri pri telovadbi teči okoli stadiona. Zdi se mi tudi super, da imajo dijaki malo tekmovanja med sabo.
Klara: Osebno raje tečem zase in ne tekmujem, zdi se mi, da lahko to tudi zelo zniža samopodobo nekaterih učencev. Vendar teka ne bi ukinila, mogoče le prilagodila.
Neja Polanc, Neža Mauko, Domen Medvešček